Dve leti od nakupa Litijske: zakaj Vežnaver toži državo, kaj si tam želi Janković in kaj dela Švarc Pipan

V nedeljo bo minilo dve leti od 7,7-milijonskega nakupa nesojene sodne palače na Litijski cesti 51 v Ljubljani, po katerem se je druga največja koalicijska stranka SD znašla v največji krizi v svoji zgodovini. Afera Litijska je s položajev odnesla bivšo predsednico SD Tanjo Fajon, nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in bivšega glavnega tajnika SD Klemna Žiberta, močno pa je zatresla tudi odnose med Socialnimi demokrati in Gibanjem Svoboda.

Švarc Pipan je pogodbo za nakup stavbe na Litijski podpisala 28. decembra 2023. Denar za nakup propadajočega objekta je pravosodno ministrstvo dobilo šest dni, preden je prišlo do podpisa pogodbe. Minister za finance Klemen Boštjančič je prerazporeditev manjkajočih 6,5 milijona evrov odobril šele 22. decembra 2023.

Dan po podpisu pogodbe, torej 29. decembra 2023, je bila 7,7-milijonska kupnina za Litijsko že na računu primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja, ki je to stavbo prodal pravosodnemu ministrstvu. Vežnaver je zapuščen objekt na Litijski leta 2019 prek svojega podjetja Rezidenca Rajski vrt iz stečajne mase podjetja Nikom kupil za 1,7 milijona evrov. To je šest milijonov evrov manj, kot je zanj plačala država.

Kriminalisti sumijo, da so Gojkovič, Starček in Vežnaver pri poslu z Litijsko delovali usklajeno

Protipravno pridobljena premoženjska korist pri nakupu nesojene sodne palače po ocenah preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) znaša 2,9 milijona evrov. Kriminalisti NPU so preiskavo posla z Litijsko konec marca letos zaključili z vložitvijo kazenskih ovadb zoper štiri fizične in eno pravno osebo.

Poleg Vežnaverja in njegovega podjetja Rezidenca Rajski vrt, ki se sedaj imenuje Cenzurirano, so med ovadenimi v zadevi Litijska še bivši generalni sekretar na pravosodnem ministrstvu iz vrst SD Uroš Gojkovič, nekdanji vodja službe za nepremičnine in investicije na tem ministrstvu ter bivši član SDS Simon Starček ter cenilka Breda Zorko, ki jo je najel Vežnaver in ki je dvakrat cenila stavbo na Litijski. Pod drugo cenitev je bil sicer podpisan cenilec Anton Rigler, ki pa je v oddaji Tarča na TVS priznal, da je cenitev, pod katero je bil sam podpisan, izdelala Zorko.

Preiskovalci sumijo, da naj bi Gojkovič in Starček, ki sta danes še vedno zaposlena na pravosodnem ministrstvu, pri nakupu Litijske delovala usklajeno z Vežnaverjem, ki je po navedbah direktorja NPU Darka Muženiča stavbo na Litijski od junija 2022 neuspešno prodajal po nižji ceni od tiste, za katero jo je prodal državi. Zorko pa je dvakrat cenila stavbo na Litijski in naj bi jo brez prave utemeljitve podražila za več kot pet milijonov evrov ter jo "povečala" za 2.000 m².

Ali bo afera Litijska dobila sodni epilog, zaenkrat še ni znano. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je v tej zadevi vložilo zahtevo za sodno preiskavo, vendar ljubljansko okrožno sodišče o njej še ni odločilo. Če bo sodišče zahtevo tožilstva odobrilo, se bo s tem začel kazenski postopek.

Dominiko Švarc Pipan zaradi suma žaljive obdolžitve doletela kazenska ovadba

Kazensko ovadbo zaradi suma žaljive obdolžitve pa je policija na tožilstvo podala zoper nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Predlog za pregon in kazensko ovadbo proti Švarc Pipan so na policijo vložili trije uslužbenci ministrstva za pravosodje: prej omenjeni Uroš Gojkovič, Janja Garvas in Jure Maleš.

Kot je za N1 dejal njihov odvetnik Klemen Golob, so to storili zaradi neresničnih in žaljivih izjav, ki jih je v povezavi z nakupom Litijske o njih v medijih in javnosti podala Švarc Pipan. "Policija je po izvedenih preiskovalnih dejanjih v okviru predkazenskega postopka ugotovila, da so podani subjektivni in objektivni elementi tega kaznivega dejanja in je podala kazensko ovadbo na tožilstvo," je poudaril Golob.

S kazensko ovadbo zoper bivšo ministrico se zdaj ukvarja okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, kjer poudarjajo, da v tej zadevi še ni bila sprejeta tožilska odločitev. Na vprašanje, zakaj je ta zadeva pristala na novogoriškem tožilstvu, pa odgovarjajo, da je bila s sklepom vrhovnega državnega tožilstva (VDT) k njim predodeljena v okviru medsebojne pomoči med tožilstvi. Ali je do tega prišlo zato, ker je na SDT v Ljubljani zaposlena svakinja Dominike Švarc Pipan, nam niso pojasnili.

Švarc Pipan je za N1 dejala, da z vsebino ovadbe ni seznanjena. "Kar se mene tiče, nisem nikogar žaljivo obdolževala ničesar. Ne vem, kdaj in s katerimi izjavami naj bi to storila," je dodala bivša ministrica. Dejala je še, da jo je policija med fazo zbiranja obvestil seznanila, da so trije zaposleni na ministrstvu proti njej vložili ovadbo. Da je policija ovadbo vložila na tožilstvo, pa je izvedela iz medijev, pravi Švarc Pipan. Ali jo je policija zaslišala, pa nekdanja ministrica ni želela razkriti, ker da je to stvar predkazenskega postopka.

Vežnaver: Ta predlog ministrstva za pravosodje je še ena brca v temo

Dve leti od nakupa Litijske še vedno ni jasno, za kaj jo bo uporabila država. "Stavba na Litijski brez večje rekonstrukcije ni primerna ne za delo pravosodnih organov, ne drugih državnih organov," pravijo na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Andreja Kokalj (SD). Groba ocena stroškov obnove Litijske, za katero je država doslej že plačala 7,7 milijona evrov, po ocenah ministrstva znaša dodatnih več kot 5,5 milijona evrov. Tega denarja pa pravosodno ministrstvo v svojem proračunu nima.

Tudi če bi ga imelo, pa bi se pri večjih gradbenih posegih na objektu lahko zapletlo, ker je 35 m² velika parcela pri zadnjem vhodu v stavbo še vedno v lasti Sebastjana Vežnaverja oziroma njegovega podjetja LCO. Pravosodno ministrstvo je na okrajno sodišče v Ljubljani avgusta letos zato vložilo "predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu Litijska cesta 51", s katerim bi pridobilo to parcelo od Vežnaverja.

Sodišče po navedbah ministrstva v tem postopku ni sprejelo še nobene odločitve, Vežnaver pa pravi, da je predlog ministrstva popolnoma zgrešen. "Ta parcela nikoli ni bila v lasti prejšnjih lastnikov stavbe, ampak je bila last Mestne občine Ljubljana in je bila kupljena na dražbi. Nemogoče je, da bi ministrstvo s tem predlogom uspelo, to je še ena brca v temo," je za N1 povedal primorski poslovnež.

Zavrnil je tudi očitke, da je to parcelo v postopku prodaje Litijske "skril" pred državo. "To parcelo sem kupil od občine. Če bi bil takrat (ko se je prodajala Litijska, op. a.) že vpisan v zemljiško knjigo, bi jo napisal zraven. To ve tudi policija," je dejal Vežnaver. Poudaril je, da je to parcelo še vedno pripravljen podariti državi, če se mu premier Robert Golob v državnem zboru javno opraviči za to, ker ga je označil za "spornega prodajalca" stavbe na Litijski. A kot je dodal, Golobovega opravičila ne pričakuje.

Ljubljanski župan Janković bi Litijsko uporabil za šolsko ali zdravstveno dejavnost

Vežnaver dve leti po prodaji Litijske še vedno vztraja, da je bil to za državo dober posel. Prepričan je tudi, da je stavbo mogoče obnoviti za precej manj denarja, kot ocenjujejo na pravosodnem ministrstvu. Kot je dejal, je v njeno obnovo nameraval vložiti 2,5 milijona evrov, a so mu to preprečile poplave avgusta 2023.

Ministrstvo za pravosodje je za vzdrževanje in varovanje Litijske doslej porabilo slabih 153 tisoč evrov. Kot so pojasnili na ministrstvu, so za ureditev okolice in čiščenje zgradbe poskrbeli zaporniki. Potem ko je postalo jasno, da za sodstvo selitev na Litijsko ne pride v poštev, je prejšnja pravosodna ministrica Andreja Katič predlagala, da bi pravico do upravljanja s stavbo s pravosodnega prenesli na ministrstvo za javno upravo. Kot smo poročali na N1, pa je njen predlog na ministrstvih za finance in za javno upravo naletel na gluha ušesa.

Katič je v državnem zboru nedavno povedala, da ji je predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah dejala, da bi se bil Sodni svet pripravljen preseliti na Litijsko. Pri Sodnem svetu so za N1 pojasnili, da svoje prostore v središču Ljubljane najemajo, zaradi racionalizacije stroškov pa je ena od alternativ tudi selitev na drugo lokacijo oziroma v prostore v lasti države. "Stavba na Litijski cesti 51 je bila v razgovorih omenjena kot ena od takšnih možnosti, vendar ti prostori za delovanje državnih organov trenutno niso primerni," so dodali. Poudarili so še, da glede morebitne selitve Sodnega sveta ni prišlo še do nobenega dogovora z ministrstvom.

Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da niso prejeli predloga Sodnega sveta za selitev na Litijsko in da so bili o tem obveščeni samo iz medijev. So bili pa ob robu enega od sestankov seznanjeni, da se za Litijsko zanima ljubljanski župan Zoran Janković. "Podrobnosti o njegovem namenu nam niso poznane," so dodali.

Na ljubljanski mestni občini pa pravijo, da bi bila stavba na Litijski lahko primerna za šolsko ali zdravstveno dejavnost. Že pred časom so na občini prejeli predloge, da bi prostore na Litijski v času obnove šol začasno uporabljali za izvedbo pouka. Vendar pa na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nad to idejo takrat niso bili navdušeni.